Apostolska dela
Pisec: Iz Evangelija po Luku 1,1鈥4 in Apostolskih del 1,1鈥3 je jasno, da je isti od Boga navdihnjeni 膷love拧ki pisec napisal Evangelij po Luku in Apostolska dela. Pisanja o膷etov zgodnje cerkve, kot so Irenej, Klement Aleksandrijski, Tertulijan, Origen, Evzebij in Hieronim, potrjujejo, da je Luka, zdravnik in tovari拧 apostola Pavla, napisal tako Evangelij po Luku kot Apostolska dela (Pismo Kolo拧anom 4,14; Drugo pismo Timoteju 4,11).
膶as pisanja: Apostolska dela so bila napisana pred koncem prvega Pavlovega rimskega jetni拧tva, okrog leta 60鈥62 po Kr. (Apostolska dela 28,30鈥31).
Namen pisanja: Apostolska dela poro膷ajo o glavnih dogodkih zgodnje cerkve. Poudarjajo prihod Svetega Duha na binko拧tni dan, ki je usposobil u膷ence za u膷inkovite pri膷e za Jezusa Kristusa (pogl. 2) v Jeruzalemu, Judeji, Samariji in vse do skrajnih mej sveta (Apostolska dela 1,8). Bog Sveti Duh (tretja oseba troedinega Boga) spreobrne, naseli, u膷i, graja in vodi vernike kot svetovalec in tola啪nik. Naredil je 膷ude啪e po apostolu Petru, Janezu in Pavlu ter potrdil, da je njihovo sporo膷ilo pravi evangelij v nebo vzetega Jezusa. Bog Sveti Duh spreminja Bo啪je izvoljene iz vseh narodov samo po milosti, samo po veri, samo v Kristusa, tako da jih pritegne, spreobrne in posveti v poslu拧nosti Bo啪ji besedi 鈥 Svetemu pismu.
Klju膷ne vrstice: Apostolska dela 1,8: 禄Toda prejeli boste mo膷, ko bo Sveti Duh pri拧el nad vas, in boste moje pri膷e v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.芦
Apostolska dela 2,4: 禄Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in za膷eli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.芦
Apostolska dela 4,12: 禄V nikomer drugem ni odre拧enja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi re拧ili.芦
Apostolska dela 4,19鈥20: 禄Toda Peter in Janez sta jim odvrnila: 鈥篜resodite, kaj je bolj pravi膷no pred Bogom: poslu拧ati vas ali Boga? Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in sli拧ala.鈥孤
Apostolska dela 9,3鈥6: 禄Med potjo, ko se je [Savel] bli啪al Damasku, pa ga je nenadoma obsijala lu膷 z neba. Padel je na tla in zasli拧al glas, ki mu je rekel: 鈥篠avel, Savel! Zakaj me preganja拧?鈥 Rekel je: 鈥篕do si, Gospod?鈥 Glas pa je odgovoril: 鈥篔az sem Jezus, ki ga ti preganja拧. Zdaj pa vstani in pojdi v mesto in izvedel bo拧, kaj mora拧 storiti!鈥孤
Apostolska dela 16,31: 禄Odgovorila sta mu: 鈥篤eruj v Gospoda Jezusa in re拧en bo拧 ti in tvoja hi拧a!鈥孤
Kratek povzetek: Apostolska dela opisujejo za膷etno delovanje Boga Svetega Duha, ki prebiva v kr拧膷anski cerkvi in ji daje mo膷, da drzno oznanja evangelij Jezusa Kristusa v sovra啪nem svetu. Apostolska dela prikazujejo delovanje pomembnih kristjanov v zgodnjih letih cerkve, 拧e posebej Petra (pogl. 1鈥12) in Pavla (pogl. 13鈥28). A Apostolska dela bi lahko bolj pravilno poimenovali 禄Dela Svetega Duha po apostolih芦, ker je bilo njegovo suvereno, nadzorujo膷e delo veliko pomembnej拧e kot delo kateregakoli 膷loveka. Delovanje Duha 鈥 usmerjanje, nadziranje in dajanje mo膷i 鈥 je bilo tisto, ki je krepilo cerkev in povzro膷alo njeno rast. Najbolj opazen primer je Savel iz Tarza. Preden se je Savel spreobrnil, je neumorno preganjal in pobijal kristjane. Njegova dramati膷na spreobrnitev na poti v Damask (Apostolska dela 9,1鈥31) je spremenila celo njegovo 啪ivljenje in ve膷nost. Sveti Duh je popolnoma spremenil Savla (zdaj znanega kot Pavel) v zvestega u膷enca in oznanjevalca Jezusa Kristusa. Podobno so ostali u膷enci prejeli mo膷 Svetega Duha, da so bili pri膷e v Jeruzalemu (Apostolska dela 1,12鈥8,3), Judeji in Samariji (Apostolska dela 8,4鈥12,25) in do skrajnih mej sveta (Apostolska dela 13,1鈥28,31). V zadnjem delu so opisana Pavlova tri misijonarska potovanja (13,1鈥21,16), njegove preizku拧nje v Jeruzalemu in Cezareji (21,17鈥26,32) in njegovo prvo potovanje v Rim (27,1鈥28,31).
Povezave: Apostolska dela so polna prehodov: od Jezusovega delovanja do tega, da je Duh napolnil apostole; od Stare zaveze do Nove zaveze; od Izraela kot Bo啪jega svetega ljudstva do Cerkve (ki jo sestavljajo tako Judje kot pogani) kot Bo啪jega svetega ljudstva. Te prehode vidimo v ve膷 klju膷nih dogodkih. Najprej je pri拧lo do spremembe v delovanju Svetega Duha, 膷igar primarna funkcija v Stari zavezi je bilo zunanje 禄maziljenje芦 Bo啪jega slu啪abnika, na primer Mojzesa (膶etrta Mojzesova knjiga 11,17), Otni茅la (Sodniki 3,8鈥10), Gideona (Sodniki 6,34) in Savla (Prva Samuelova knjiga 10,6鈥10). Po Jezusovem vnebohodu je Duh pri拧el prebivat v vsakega vernika (Pismo Rimljanom 8,9鈥11; Prvo pismo Korin膷anom 3,16) ter ga spreobrnil in posvetil od znotraj. Duh, ki prebiva v vernikih, je novozavezni dar Boga, ki spreobra膷a gre拧nike k odre拧ujo膷i veri v Jezusa.
Pavlova spreobrnitev (Apostolska dela 9,1鈥31), je dramati膷en primer tega prehoda od napa膷nega in izkrivljenega farizejskega pogleda na pridobitev odre拧itve z legalisti膷nim izpolnjevanjem starozavezne postave do pravilnega, svetopisemskega pogleda na pridobitev odre拧itve samo po milosti, samo po veri, samo v Kristusa v Novi zavezi (Pismo Filipljanom 3,1鈥11). Odre拧itev je bila vedno samo po milosti, samo po veri, samo v Mesija, ne po delih postave, da se ne bi kdo hvalil (Pismo Efe啪anom 2,8鈥9). Pod Staro zavezo je bila ta vera v prihodnjega Mesija, ki bo pri拧el. V Novi zavezi je ta vera v Mesija, ki je 啪e pri拧el in bo ponovno pri拧el.
Petrovo videnje o spu拧膷ajo膷em se prtu v Apostolskih delih 10,9鈥15 je 拧e en dogodek, ki ponazarja ta prehod skozi dolo膷ene zastarele vidike Stare zaveze 鈥 v tem primeru omejitve prehranjevanja, ki so bile zna膷ilne samo za Jude 鈥, kar ka啪e novozavezno enotnost Judov in poganov v eni univerzalni cerkvi. 禄膶iste芦 啪ivali, ki simbolizirajo spreobrnjene Jude, in 禄ne膷iste芦 啪ivali, ki simbolizirajo spreobrnjene pogane, so oboje razgla拧ene za 禄o膷i拧膷ene芦 v Jezusu po njegovi spravni smrti na kri啪u za greh verujo膷ih. Ker jih ni膷 ve膷 ne lo膷ujejo obredni in prehranjevalni vidiki starozavezne postave, so po veri oboji zdru啪eni v Novi zavezi po Kristusovi preliti krvi na kri啪u.
Prakti膷na uporaba: Bog dela 膷udovite stvari po navadnih ljudeh, ko jih naseli s svojim Duhom. Bog, ki je z Duhom naselil skupino navadnih ljudi, je postavil svet na glavo (Apostolska dela 17,6). Bog je spremenil morilca, ki je sovra啪il kristjane, v najve膷jega kr拧膷anskega evangelista in 膷love拧kega pisca skoraj polovice knjig v Novi zavezi. Bog je uporabil preganjanje, da je povzro膷il najhitrej拧e 拧irjenje odre拧ujo膷e vere v zgodovini sveta. Danes Bog 拧e naprej dela isto v svojem ljudstvu in po njem. Sveti Duh jih spreobrne k odre拧ujo膷i veri v Kristusa, jih posveti v prakti膷ni svetosti in po njih oznanja dobro novico o odre拧enju v Kristusu. Tako kot prvim u膷encem, opisanim v Apostolskih delih, je bila tudi nam dana mo膷 po Svetem Duhu, ki prebiva v nas, da izpolnjujemo veliko poslanstvo (Evangelij po Mateju 28,19鈥20; Apostolska dela 1,8).
English
Nytestamentlig Oversigt
Bibeloversigt